Menu

DOMOVINA

(F. Korbar/S. Jenko)

Žalost mene premaguje,
ker zapustil bom svoj dom.
Šel bom daleč v kraje tuje,
več nazaj prišel ne bom.

Domovina, domovina,
zbogom, zbogom zadnjikrat,
bog ve k'tera bo ravnina
grob dajala mi enkrat.

Starši ostanite zdravi,
spomnite se kaj na me.
Saj na vas bo tud' v daljavi
moje mislilo srce.

Domovina, domovina,
zbogom, zbogom zadnjikrat,
bog ve k'tera bo ravnina
grob dajala mi enkrat.

Zvezd, ki ste mi bleščale,
ko sem srečen vasoval,
ve me boste spremljevale,
ko v tujini bom sam'val.

Domovina, domovina,
zbogom, zbogom zadnjikrat,
bog ve k'tera bo ravnina
grob dajala mi enkrat.

Nismo veliki, bolj malo nas je,

vendar smo pridni in dobri ljudje,

našo deželo in ves ta naš rod,

ljubimo srčno, ne gremo od tod.

 

Človek kar nekaj ljubezni ima,

vsaka od njih kdaj po svoje je šla,

le domovina nikoli ne bo,

ti pomahala v bridko slovo.

 

V meni bije slovensko srce,

objema morje, objema gore,

ko se trobojnica dvigne nad vse,

v meni bije slovensko srce.

 

Saj bije v ritmu zdravljice v en glas,

belo, modro, rdeče za nas,

belo, modro, rdeče za nas.