Menu

NAŠA SLOVENIJA

(B. Klaužar/J. Galič)

Dolga stoletja sanjal je narod slovenski,
da bi na zemlji naši bil svoj gospodar.
Vse od Prešerna časov je iskrica tlela,
a ognja daleč bil za njo pravi je žar.

Tisoč želja je križemsvet mnoge poneslo,
čez oceane šel živet Slave je sin…
Toda v dnu srca je ostal zvest domovini,
nanjo vseskozi veže ga mili spomin!

Naša Slovenija, želja izpolnjena,
danes živi, se veseli!
Naša Slovenija vsa je ozaljšana;
skupaj slavi praznik svojih ljudi!

Kdaj bomo, bratje, spet doma pesem zapeli
in si za praznik voščili, segli v roke?
Kdaj bomo dom enako vsi radi imeli,
mu podarili – brez meja – svoje srce?

Naša Slovenija, želja izpolnjena,
danes živi, se veseli!
Naša Slovenija vsa je ozaljšana;
skupaj slavi praznik svojih ljudi!

Nismo veliki, bolj malo nas je,

vendar smo pridni in dobri ljudje,

našo deželo in ves ta naš rod,

ljubimo srčno, ne gremo od tod.

 

Človek kar nekaj ljubezni ima,

vsaka od njih kdaj po svoje je šla,

le domovina nikoli ne bo,

ti pomahala v bridko slovo.

 

V meni bije slovensko srce,

objema morje, objema gore,

ko se trobojnica dvigne nad vse,

v meni bije slovensko srce.

 

Saj bije v ritmu zdravljice v en glas,

belo, modro, rdeče za nas,

belo, modro, rdeče za nas.