Menu

METLIŠKA ČRNINA

(B. Henček/T. Gašperič)

V Beli krajini prijatelja imam,
ki navadno ne pije nikdar sam.
Med brezami belimi, griči kot v pravljici,
čaka na Jurija pomlad.

Metliška črnina, kraljica je vina,
hodil vedno tja sem pit,
zmeraj srečen, vedno sit.
Metliška črnina, kraljica je vina,
pojdi z mano tudi ti,
naj te ne skrbi!

Ob Kolpi lepi prijatelja imam,
ki navadno ne pije nikdar sam.
Tam pisance pišejo,
mlini še meljejo,
devojke še kolo igrajo.

Metliška črnina, kraljica je vina,
hodil vedno tja sem pit,
zmeraj srečen, vedno sit.
Metliška črnina, kraljica je vina,
pojdi z mano tudi ti,
naj te ne skrbi!

Preko Gorjancev prijatelja imam,
ki navadno ne pije nikdar sam!
V deželi, kjer srca so
zlata bolj kot zlato,
najdeš pozimi topel dom.

Metliška črnina, kraljica je vina,
hodil vedno tja sem pit,
zmeraj srečen, vedno sit.
Metliška črnina, kraljica je vina,
pojdi z mano tudi ti,
naj te ne skrbi!

Nismo veliki, bolj malo nas je,

vendar smo pridni in dobri ljudje,

našo deželo in ves ta naš rod,

ljubimo srčno, ne gremo od tod.

 

Človek kar nekaj ljubezni ima,

vsaka od njih kdaj po svoje je šla,

le domovina nikoli ne bo,

ti pomahala v bridko slovo.

 

V meni bije slovensko srce,

objema morje, objema gore,

ko se trobojnica dvigne nad vse,

v meni bije slovensko srce.

 

Saj bije v ritmu zdravljice v en glas,

belo, modro, rdeče za nas,

belo, modro, rdeče za nas.