Menu

POLJANE, DOM PRELEPIH DNI

(M. Ferlež/A. Nipič)

Vedno rad vračam se domov
čeprav ni ulica gradov
da vidim tistih nekaj še ljudi
ki takrat delili,  moje so skrbi
zdaj se spominjam lepih se stvari
poljane dom prelepih dni

solo:

Vsi fantje so zdaj že možje
dekleta zdavnaj matere
zazidane skrivnostne so poti
in ponos topolov zdavnaj jih več ni
namesto češnje hiša zdaj stoji
poljane dom prelepih dni

Solo:

Ko moram v daljni širni svet
ne vem če vrnil se bom spet
takrat na pragu ulice stojim
nasmejano rosne matere so oči
takrat me znova v srcu zaboli
poljane dom prelepih dni

Nismo veliki, bolj malo nas je,

vendar smo pridni in dobri ljudje,

našo deželo in ves ta naš rod,

ljubimo srčno, ne gremo od tod.

 

Človek kar nekaj ljubezni ima,

vsaka od njih kdaj po svoje je šla,

le domovina nikoli ne bo,

ti pomahala v bridko slovo.

 

V meni bije slovensko srce,

objema morje, objema gore,

ko se trobojnica dvigne nad vse,

v meni bije slovensko srce.

 

Saj bije v ritmu zdravljice v en glas,

belo, modro, rdeče za nas,

belo, modro, rdeče za nas.