Menu

DOMA

(J. Plestenjak/J. Plestenjak)

Prijatelj moj.
Si videl jutro ko gre čez polje.
Si videl sonce ko gre v morje.

Prijatelj moj.
Si videl roko ko grozdje bere.
Poglej čez trte boš videl gore.

Zemlja moja,
kjer bog mi korak je dal.
Zemlja moja,
na tebi bom zaspal. Doma.

Prijatelj moj.
Še se spomniš na vonj nedelje,
ta te vedno domov pripelje.

Prijatelj moj.
Ne pozabi besede svoje,
naj čez sto let jo dete poje.

Zemlja moja,
Kjer bog mi korak je dal.
Zemlja moja,
na tebi bom zaspal. Doma.

Zemlja moja,
kjer bog mi korak je dal.
Zemlja moja,
na tebi bom zaspal. Doma.

Zemlja moja,
na tebi bom zaspal. Doma.

Nismo veliki, bolj malo nas je,

vendar smo pridni in dobri ljudje,

našo deželo in ves ta naš rod,

ljubimo srčno, ne gremo od tod.

 

Človek kar nekaj ljubezni ima,

vsaka od njih kdaj po svoje je šla,

le domovina nikoli ne bo,

ti pomahala v bridko slovo.

 

V meni bije slovensko srce,

objema morje, objema gore,

ko se trobojnica dvigne nad vse,

v meni bije slovensko srce.

 

Saj bije v ritmu zdravljice v en glas,

belo, modro, rdeče za nas,

belo, modro, rdeče za nas.