Menu

TAM KJER MURKE CVETO

(V.S. Avsenik/Dr. F. Souvan)

Tam kjer murke cveto,
tam kjer ptički pojo
v lepi Dragi,
tam kjer encijan plav
ves prešerno bahav
nežno vabi,

v to dolino zeleno
me vleče tako
kot v nobeno,
v njej avrikelj prijazno
pozdravlja me
s srajčko rumeno.

A z visoke pečine
grad Kamen obuja
spomine,
spomni Pegama se,
se smehlja in si misli
vse mine.

Ti dolina zelena
s krvjo prepojena,
oj Draga,
te vedno bom ljubil,
nikoli pozabil ne bom.

Nismo veliki, bolj malo nas je,

vendar smo pridni in dobri ljudje,

našo deželo in ves ta naš rod,

ljubimo srčno, ne gremo od tod.

 

Človek kar nekaj ljubezni ima,

vsaka od njih kdaj po svoje je šla,

le domovina nikoli ne bo,

ti pomahala v bridko slovo.

 

V meni bije slovensko srce,

objema morje, objema gore,

ko se trobojnica dvigne nad vse,

v meni bije slovensko srce.

 

Saj bije v ritmu zdravljice v en glas,

belo, modro, rdeče za nas,

belo, modro, rdeče za nas.